Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1
Ultra Šiht Planina nad Vrhniko

izleti, potopis -

Ultra Šiht Planina nad Vrhniko

Ja kateri bedak bi pa 8 ur hodil gor in dol po istem klancu?

Kateri bedak? Kar lepo število takšnih se nas je zbralo že pred 8 uro zjutraj na štartu za Planino nad Vrhniko, nestrpnih in zagnanih. Napovedoval se je zanimiv dan in energija je naraščala. Najprej govor in navodila tovariša Perka in horda tekačev se je spustila z vajeti in zledela v prvi klanec. No ja, vsaj glavi se je zdelo da leti noge so pa bolj capljale in se ogrevale.

Nedvomno je Vrhniški ultra »šiht« ena prijetnejših tekaških prireditev, ki išče svoj prostor nekje med tekmovanjem in prijateljskim druženjem. Za kar gre pohvala in zahvala Marku Perku in ekipi zavetišča na Planini nad Vrhniko, ki prostovoljno, brez zaračunane štartnine skrbi za dobro počutje udeležencev, še posebej z meni ljubimi palačinkami, pa tudi čajem in vodo vseh 8+ ur trajanja »šihta«. Na koncu pa je bil vsak udeleženec deležen še dobrot na žlico, ki so se ves dan pripravljale v velikem železnem loncu.

Je tekma in druženje s prijatelji, saj te že na štartu pozdravi vrsta znanih obrazov, ki jih nato srečuješ še ves dan. Na cca. 2,7km dolgi progi s 430 višinskimi metri razlike, se pomešajo pohodniki, tekači, otroci, družine, psi… , ki se trudijo čim večkrat premagati pot, ki se z vsakim vzponom zdi daljša in strmejša. Ni pomembno če je cilj udeleženca le en vzpon ali pa 12, kot je nov letošnji rekord. Vedno si deležen vzpodbude ljudi, ki jih srečuješ na poti, eni prihajajo nasproti, drugi te prehitevajo, tretji se prijazno umaknejo, da lahko švigneš mimo. Vedno pa te čaka pozdrav in vzklik vzpodbude. To je ena od značilnosti vztrajnostnih prireditev, ki se odvijajo na krajši, ponavljajoči se progi – sočutje in tovarištvo sotrpinov.

Na koncu, na koncu pa seveda debata ob pivu ali odličnih palačinkah, ki so se cel dan pekle in dajale moč in energijo za nove vzpone in spuste. Debate seveda o preteklih in prihodnjih tekaških podvigih, ki jih v družbi takšnih tekačev, ki pridejo na »šiht«, res ne manjka. Čeprav jih je tokrat nekaj manjkalo, tistih ta najbolj zagnanih »ultrašev«. Kar pa niti ni presenečenje, saj je vsak vikend veliko število prireditev na katere se lahko človek poda, da raztegne ude in prediha pljuča. Odloči in izbere pa vsak po svojih merilih in na Planini je prva violina prijateljsko druženje.

Se vidimo spet.

Anže

P.S. : ne vem če sem povedal, ves dan so bile na voljo odlične palačinke ;)