Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1
Tekaški vikend v divjini – 50km po Kočevskih gozdovih

amfibija adventure, izleti, tek -

Tekaški vikend v divjini – 50km po Kočevskih gozdovih

V soboto dopoldan smo se pred Amfibijo zbrali ter napokani v kombi in avto odpeljali proti Kočevju.

Štart tekašega vikenda je bil ob Rudniškem jezeru. Roška pešpot je markirana z zeleno medvedjo šapo na beli podlagi. Celotna krožna trasa je dolga 61km, mi pa smo za dvodnevni izlet pripravili sledeči načrt.

Prvi dan tečemo cca 19 km, do gozdarske koče Luža, kjer je prijeten prostor za piknik, druženje, počitek. Drugi dan nas je čakala glavnina trase, tako po dolžini, kot višini. Pretekli smo cca 35 km in nabrali 1000 pozitivnih višinskih metrov (prvi dan smo jih pridelali cca 600).

Anže je za našo hidracijo in nivo energije skrbel s 'kombi postojankami', nikogar pa ni zamikalo, da bi se mu pridružil v vožnji po makadamskih gozdnih cestah. Mi smo veselo tekli.

Začeli smo precej navito in živahno, sparina in razgiban teren nas je kmalu umiril in v takšnem uživantskem stanju so kilometri kar hitro zleteli. Vmes smo tekli tudi mimo ostankov kočevarskih naselij.

Pri koči smo se osvežili z vodo iz vodnjaka, lubenico, po želji tudi hladnim pivom. Skupina tistih, ki so želeli še več osvežitve, se je s kombijem z Jano odpeljala do jezera. Ostali smo lovili ravnotežje na Davorjevem slackline-u, poležali na soncu, pripravili jedačo za piknik. Ko smo bili spet vsi na kupu, smo se ob sveže pogretih in pečenih dobrotah pozno v noč imeli prav lepo.

Obljubljenih nočnih neviht ni bilo, tudi jutro nas je prijazno pozdravilo in po zajtrku ob polno založeni mizi smo krenili na pot. Mestoma so markacije slabše vidne, puščice pa dvomljivo obrnjene, zato smo svojo pozornost izmenično usmerjali pod noge, v zeleno okolico in v lov na markacije. Ob spustu z najvišjega vrha trase V.Rog (1099m) začne deževati. Ko prispemo k Žagi Rog, ohranjenem objektu, kjer je nekoč cvetela gospodarska dejavnost, malce poneha. Nekaj otrok s skavtskega tabora, ki je tam nastanjen, nas gleda z velikimi očki. In ko smo spet globlje v gozdu, prestopimo mejo Rajhenavskega pragozda (na začetku in koncu je informacijska tabla).



Občutno drugačna energija in veličastna drevesa, celo nekaj sončnih žarkov nas pospremi do Anžeta. Pritisnemo pavzo za gibanje in prisluhnemo kratki predstavitvi okolice v kateri smo se znašli. Na kratko smo se v nadaljevanju ustavili še pri jelki kraljici Roga. Ko so naše ure pokazale že blizu 30km, nas je dež na polno pral. Hitrejša skupina nekoliko pobegne, vsi skupaj pa smo prav kmalu spet skupaj na cilju našega tekaškega potepanja, na Lovskem vrhu. V svežih oblačilih in prigrizkov polnih ust se naložimo v kombi in avto. Druženje zaključimo na poznem kosilu in se v Ljubljani dokončno poslovimo.

Do naslednjič :)

Piše: Barbara J.
Organizator: Amfibija, Anže K.
Izvedba: Anže K., Jana B., Barbara J.