Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1
Tadejev dnevnik #1

dnevnik -

Tadejev dnevnik #1

2018 / 11 teden

Piše: Tadej

Ponedeljek in torek zabušavam. Ves sem zaležan, od Brtonigle en mesec nazaj sem pretekel točno 45 kilometrov. Prehlad, mraz, potovanje ... zdaj se lahko izgovarjam na jet lag. Časovna razlika me zbuja zgodaj, zato brez težav ujamem jutranjo jogo. Zvečer sistnem še telovadbo in ko so naslednji dan mišice malo trde, je občutek že veliko boljši.

En tistih dni neodločnosti. Že odklenem vrata avtomobila, pa se premislim in grem nazaj v hišo po kolo. Čeprav je sneg, vzamem mestnega, ker ima blatnike. Težava pri njem so gladke gume. Če bo še kdaj tako dolga in zasnežena zime, si bom omislil zimske ježevke. Nam se to zdi čudno, skandinavci pa jih povsem normalno uporabljajo tudi na biciklih.

V četrtek me pokliče brat iz čakalnice očesne klinike - odstop mrežnice. Poškodba se da popravit, a z dolgotrajnim mirovanjem. Mesece in mesece se bo moral izogibat fizičnim naporom. Danes je na programu tek, zato grem na Zaloško kar v novih inovejtkah. Ko tečem domov, razmišljam o tem, kako nepričakovano se obrača življenje. Vsak dan je vredno izkoristit.

Ves petek dežuje, zato v soboto obujem stare salomonke. Ker imajo povsem zdrsan profil, lezem po Klobuku po vseh štirih. Malo sem ponosen nase, da sem vzel tudi gamaške. Dobro delajo. Šibam na Jakoba, kot že tolikokrat. Dan je tako depresivno deževen, da srečam komaj kakšnega človeka, čeprav je to ob spomladanskih vikendih običajna družinska transverzala. Mene dež ne moti. Všeč mi je zvok kapelj na kapuci.

Dobra stran tekaških izletov po bližnji okolici je, da jih opraviš na hitro. Ni priprave sledi na uri, zgodnjega vstajanja, priprave zajtrka in vožnje na štart. Samo vstaneš izza računalnika in greš. Ker sem imel blata dovolj, sem šel po PST okoli Ljubljane. Malo višincev, zato pa toliko večji izziv za glavo, ki se ji neštetokrat pretečena ravninska pot upira. Pomislim na 100 milj okoli Berlina - umrl bi v drugi četrtini.