Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1

potopis -

SLO100: razdalja JAKOB 50km

Bila je moja prva ultra preizkušnja, čeprav v »cici« kategoriji, je 50 km z prvo ravno pravšnji zalogaj. Pred tem sem že pretekel nekaj krajših razdalj. Želja pa je bila za daljšo preizkušnjo. Za udeležbo na SLO100 sem se odločil pred enim letom, ko se sem kot prostovoljec pomagal na eni od okrepčevalnic. Nato sem se pridružil Amfibiji in njenim tekaškim treningom. Po dolgi zimi, pomladi in poletju je le prišel ta septembrski vikend.

Štartni paket dvignem že v soboto popoldan, pozdravim prve tekmovalce na 100 km. Z organizatorji nazdravimo in počasi se odpravim domov, da pripravim opremo za tekmo. Ura me zbudi dovolj zgodaj, da v miru pojem zajtrk iz se ob šesti uri odpeljem proti Postojni. Hitro ugotovim, da sem pozabil startno številko in že se peljem nazaj. Časa sem imel dovolj in Postojna je blizu, tako da ni bilo panike. Na startu se pozdravimo s prijatelji ultraši, nekaj navodil organizatorja in ob 7.00 start.

Hitro pridem do prvega strmega vzpona na Lovrenc, s pomočjo palic dobro napredujem in v dobri uri dosežem prvo okrepčevalnico na 10. kilometru. Sledila je lepa gozdna, prava trail trasa do Planinske gore, iz nje pa spust v Planino. Vmes pa prava težavica. Lepo sledim oznakam na progi, potem pa jih na hitrem in strme spustu kar naenkrat izgubim. Naredim malo daljši ovinek in pridem do druge okrepčevalnice. Kljub daljši varianti celo pridobim mesto. Sledil je lep tekaški odsek proti Rakovemu Škocjanu, tretja okrepčevalnica, 31 km. Glava super, počutje super. Užival sem. Potem pa……

Od okrepčevalnice nadaljujem, vidim veliko zastavic, veselo tečem po makadamski cesti. Zavedam se da že nekaj časa nisem videl nobene oznake, ko vzamem mobi in preverim. Seveda sem zgrešil. Jezen nase šibam nazaj, skoraj do okrepčevalnice, na pravo stezo. To mi je vzelo ogromno energije. Bil sem besen, a kriv sem bil sam.

Ujamem tekmovalce, ki so me med tem prehiteli. Pot do zadnje okrepčevalnice se mi je zelo vlekla in ni se hotela prikazati. Bila naj bi na 39. kilometru. Od vsega skupaj mi je že malo pošla energija in res sem bil vesel ko sem prišel do okrepčevalnice. Ura pa mi je kazala 43 kilometrov. Sledil je najtežji del poti, vertikalni vzpon, dober kilometer, na Veliki Javornik. Sopara je pritiskala borbal sem s do vrha. Od vrha do cilja je bilo še 11 kilometrov, večinoma samo spusta. A zame se je tu začel najtežji del. Začutim bolečino v desnem kolenu, ki je stopnjevala iz metra v meter. Bolečina je postala tako močna, da sem moral hoditi. Spust po makadamski cesti se je velekel, vmes malo potečem, pa spet hodi. Spust po Kaliču je bil mučen, koleno boleče, po spustu pridem na makadamsko cesto in malo tečem. Začelo je tudi deževati, kar je zelo prijalo. Dohiti me sotekmovalka in skupaj nadaljujeva.

Že mi kaže ura 50. kilometer. Malo tečeva, malo hodiva. V družbi je napredovanje lažje. Ne vem kje sva in koli še imava. Uradna dolžina trase je 51 kilometrov. Končno prideva do napisa Postojna. Pa da ne bo preveč enostavno, je za zaključek bilo potrebno še malo v hrib in spust za po poti kjer smo začeli.

Po narejenih 56 kilometrih in 2175 višinskih metrih pa cilj in veseli objemi. ICEBUG ARDOR OLX so se izkazali za odličnega trail partnerja.

Tekel in napisal: Franci