Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1
Single adventure race Kamenjak

adventure race, potopisi -

Single adventure race Kamenjak

Prvomajski prazniki so minili v znamenju tekme Single adventure race Kamenjak, ki jo je organiziralo športno društvo Puls iz Ližnjana. Letošnja karavana se je preselila v Premanturo, kjer smo tekmovalci v zgodnjih jutranjih urah sobote, 29.4. kalili mir še spečega mesteca na jugu Istre.

single andventure race kamenjak

Po obvezni prijavi in dvigu štartne številke, je bila kot vedno na vrsti priprava obvezne opreme, kolesa in nujna jutranja kava. Zemljevide smo dobili šele na štartu, zato je namesto besnega iskanja optimalne poti in čečkanja po zemljevidih stekel sproščen pogovor s sotekmovalci, ki se redno srečujemo na tovrstnih prireditvah.

Denis, direktor dirke, nam je 15 minut pred štartom razložil koncept dirke, ob 10-ih pa se je začelo zares. Štartali smo po vrstnem redu z 20 sekundnim razmikom in prva je bila na vrsti mestna orientacija po Premanturi.

Postavljene so bile tri kontrolne točke, ki so bile vrisane na osnovni karti iz 50 let prejšnjega stoletja, ročno risane in v črno beli tehniki. Nekaj sekund je trajalo, da sem se navadil na karto in odtekel do prve točke. Zemljevid je bil kljub starosti, turističnemu bumu in gradnji stanovanjskih kompleksov natančen in tudi preostali kontrolni točki sem našel brez težav. Vrnil sem se na štartni prostor in zajahal kolo. Še prej pa sem prevzel 2 novi karti, na katerih je bilo vrisanih 10 kontrolnih točk. Kratek pogled na karto in že se mi je v glavi izrisala »optimalna« pot. Nekaj težav sem imel ravno pri iskanju KT1, vendar sem jo vseeno našel v nekaj minutah. Sledil je napad iz ozadja in hitro pobiranje KT2, KT3 in KT4, pot pa me je vodila naprej proti Medulinu, kjer je bila KT5. Do nje se je bilo potrebno prebiti po vodi, ki letos ni prav topla, beri: je zelo mrzla in ravno prav globoka, da so v stik z vodo prišli tudi vitalni organi. ;)

Na srečo ohladitev ni trajala dolgo, saj sem se hitro zagnal v klanec do KT6 in KT7, do katere sta vodili 2 poti. Daljša po obali, krajša pa čez vodo. Na tekmah ne oklevam veliko, zato sem izbral krajšo. Skok v vodo, 3 zamahi in že sem bil pri točki. Sledil je povratek po isti poti in tek do kolesa. V Ližnjanu je bila okrepčevalnica in nova orientacija na prastari karti. Zopet so bile postavljene 3 točke, ki sem jih hitro našel.

Zopet sem se usedel na kolo in tekoče pobral KT9 in KT10 (adrenalinski park Medulin). Kratek predah in spust po 100m zip-line-u sta bila dovolj, da sem zbral nove moči za zadnje kolesarjenje do Premanture. Pot je vodila preko ozkega nasipa v mestecu Pomer in samo čakal sem, da se bom skupaj s kolesom zvrnil v vodo.

Uporaba glavne poti, do že prej omenjene Premanture je bila prepovedana, zato sem izbral alternativno pot. Le - ta je bila speljana pod daljnovodom in zelo strma, da s kolesom ni bila vozna. Rinjenje kolesa nikoli ni bila moja najljubša disciplina, ker pa nismo bili v Alpah, sem »popustil in jo ubral v klanec ob kolesu. Na srečo klanec ni bil dolg, pa še mišice sem ogrel na delovno temperaturo za prihajajoči treking po rtu Kamenjaku.

Ob prihodu na menjalni prostor, je bilo tam le nekaj koles, zato sem vedel, da sem v deseterici, kar mi je dalo nekaj mentalne moči. Dobil sem novo treking karto s 6 kontrolnimi točkami, ki so bile razporejene po celem rtu.

KT11 in KT12 sem našel takoj, na KT13 pa sem zgrešil odcep. Ker sem bil trmast, sem hodil naprej po spodnji poti in iskal prvi odcep na vrh hriba. Ker ni bilo pametne poti, sem jo ubral direktno po azimutu, kar pa v Istri drago stane ☺. Počasi sem se prebijal na vrh skozi gosto grmovje, ki so ga krasili ostri trni in precej popraskan padel direktno na kontrolo.

Tekel sem po vročem Kamenjaku, našel KT14, ki je bila najbolj južno in pazil na to, da sem sledil karti ter naredil čim manj orientacijskih napak. KT15 je bila skrita v kurniku, kamor se je bilo potrebno  splaziti skozi majhno odprtino. Upal sem samo, da notri ni kakšne kače, saj je bilo okolje zelo primerno za tovrstna bitja. To mi je dalo še zadnji pospešek.

KT16 je bila postavljena na rtu Školjič, v kampu Stupice, zatem pa je čakal samo še tek v cilj na glavnem trgu Premanture.

Statistika je na koncu pokazala 4:16 minut akcije, od tega 4:07 gibanja in 54,5 km (cca. 40 km kolesa in 14,5 km trekinga in teka), kar je zadoščalo za skupno 5 mesto.

Oprema, ki sem jo uporabljal na tekmi:

Galerija slik 1 in galerija slik 2.

Pisal: Blaž. Foto: Blaž Urbanija, SRK Puls (Manuel Angelini, Dragan Klapčić)