Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1
Moj prvi Adventure race (zapis 11 letnice)

adventure race -

Moj prvi Adventure race (zapis 11 letnice)

V nedeljo teden pred tekmo me je oči vprašal, če bi se mu pridružila na adventurerace-u. Seveda sem izziv sprejela, saj sem si želela svoje prve tekme na 15 km.


Na dan tekme sva uro nastavila ob 7:30 in sva se po hitrem postopku odpeljala do Velenja. Ob 8:10 sva že bila na štartnem prostoru. Zaradi hudega mraza sva se oblekla v obleke za tekmovanje. Sledilo je nestrpno čakanje in zaradi dežja in mraza sva se vsedla v lokal in si privoščila pomarančno Cedevito in kavo; a samo za očija. Napeto čakanje pod šotorom in na hudem mrazu a moram reči da se je splačalo. Končno sva na vrsto prišla tudi midva s štartno številko 3. Z največjo hitrostjo sva se zagnala na čolne in priveslala cel kilometer. Po hitrem veslanju sva sedla na kolo in sva se po 5ih kilometrih vožnje s kolesom postavila na noge in si v hitrem teku povrh razgledala tudi majhen del Velenjskega mesta. Pa sva odtekla še 4 kilometre. Na koncu pa naju je čakalo še 5 km kolesarjenja v visok hrib a ni bilo tako naporno saj mi je pomagal oči in sicer tako, da me je vlekel. Juhu pa sva le prispela v cilj vendar na cilju ni bilo prav nikogar. Po manjši zmedi je le prišel organizator in povedal, da sva ga kar precej presenetila z najino hitrostjo. Še enkrat sva se usedla v lokal a tokrat ne Cedevite temveč vročo čokolado.

Počasi je v cilj prišlo še ostalih pet skupin, potem pa je sledilo kosilo in sicer klobase in čevapčiči. No pa smo prišli do dela, ko sva se z očijem morala posloviti saj je odšel na službeno pot, jaz pa sem sklenila da raje ostanem v Velenju, saj sem si prvič v življenju želela stati na stopničkah. Oči je žal odšel jaz pa sem ostala in počakala na strica in na podelitev. Tako podelitev se je pričela in prvič v življenju sem stopila na najvišjo stopničko. Osvojila pa sva pokal, pohvalo s sliko, camelbag, drybag, dva bidona, dva blokca in en kuli. Po izjemno napornem dnevu je na vrsto prišel odhod a dan se še ni zaključil saj me je stric odpeljal na trojanske krofe, še sveže z vročo marmelado. Bili so naravnost odlični.

Končno doma in vse vesele sta me pričakale mami in sestrica, ki sta mi čestitali in mi pripravili palačinke. No potem pa je sledil čas za spanje. A nisem zaspala še pozno v noč zaradi košarkarske tekme in njihove zmage. Očitno je bila ta nedelja srečna tako zame kot tudi za slovenske košarkaše.

Avtorica: Julija, 11 let

Datum tekme: 16.9.2017