Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1
Teči po občutku? - KOPNO

tek -

Teči po občutku? - KOPNO

Teči po občutku ali po predpisanem planu je vprašanje, ki si ga zastavlja veliko tekačev. V svoji karieri se tekač namreč konstantno spreminja. To lahko povem iz lastnih izkušenj, saj se tekaču v 15-letnem obdobju dogaja marsikaj. Od začetkov z dvema kilometroma na vsak ali vsak drugi dan, do napredovanja do polmaratonske razdalje, do nastopov na mednarodnih tekmah v gorskem teku...

Do še pred nedavnim sem bila zagovornica teka po občutku. Menila sem, da sama dovolj dobro vem, kako se pripraviti na tekmo, kakšen tempo teči na treningu, ali tečem količinsko dovolj itd. Tekla sem brez tekaške ure ali drugih merilcev, nisem merila razdalje in se na ta način uspela pripraviti na polmaraton, ki pa ga v dveh letih na ta način nisem uspela preteči pod uro in pol.


Ko sem začela trenirati po planu in ko smo spremljali več parametrov ter moje odzive na trening, sem spet začela napredovati. Takrat sem se bolj zanašala na številke, grafe in krivulje, ki so opredeljevali mojo formo, čeprav sem kdaj čutila, da ni točno tako. Saj poznate občutek, ko je na planu predpisan trening, vi pa se danes res ne počutite, da bi ga opravili, vsaj ne v taki obliki.

Kot trenerka seveda zagovarjam določen plan, zlasti pri nekom, ki je šele začel z vadbo in sam nima nikakršnih ali pa zelo malo izkušenj s tekom. V tem primeru tekač potrebuje strokovno podporo, saj se sam ne znajde v novem športu z novimi občutki. V drugi vrsti pa je trener lahko ključen, kadar nekdo stagnira v napredku.

Zelo pomembno je, da naš šport ohranjamo sproščen, tak, da nam je v zadovoljstvo in veselje. Človek je vsak dan drugačen in tekaški plan ne sme biti zapisan v kamen.
Presenetljivo ali ne tudi vrhunski tekači v določeni meri tečejo po občutku. Glede na to, da imajo za sabo več desetletne izkušnje, so si v tem obdobju pridobili samozavest in občutek jih le redko kdaj vara. Za te primere pa imajo ob sebi trenerja, ki z drugega zornega kota pogleda na situacijo in v pravem trenutku ustavi športnika ali pa ga spodbudi.

Katero varianto ubrati – teči zgolj po občutku ali po planu – je po mojem mnenju odvisno od več dejavnikov. Zagotovo ne gre oporekati spoznanjem, ki so si jih ustvarili tekači po večletni tekaški karieri. Ni pa niti nujno, da takšen način ustreza vam. Verjetno je najboljša neka srednja pot – imeti rutino, trenirati po nekih vsaj grobih 'pravilih' in seveda ohranjati trezno glavo. Ter se spoznati, kaj nam najbolj ustreza. Pravijo namreč, da užitek ob vadbi vodi do napredka in obratno.

Jana Bratina

jenny.bratina@gmail.com
avtor fotk: Stane Rovšček