Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1

potopis -

21. gorski tek na Šmarno goro - KOPNO

Prvi vikend v oktobru se je letos že enaindvajsetič zapored zvrstil gorski tek na Šmarno goro. Tekma v dolžini 10 km s 700 višinskimi metri šteje tako za državni kot svetovni pokal in ker je zadnja, finalna tekma, privabi številne odlične naše in tuje tekače.

Letos sem se na Šmarni gori preizkusila že tretjič. Lani mi je šlo dobro, bila sem zadovoljna z rezultatom, zaradi letošnje nekoliko slabše sezone pa nisem bila prepričana, kaj lahko pokažem na tej razgibani progi. Poleg tega so bile razmere ob prihodu na štart zelo zanimive - zaradi obilnega dežja nas je čakal razmočen in spolzek teren.

Že na ogrevanju me je dodobra premočilo. Sicer pa so bili pogoji za vse isti, tako da z jamranjem ne bi nič pridobila. Glede na izkušnje s Švedske pa me ni bilo strah zahtevnega terena.



Tekmo sem začela precej suvereno, saj je prvi del zelo tekaški, do vzpona na Grmado. Tam sem uspela prehiteti še zadnjo izmed Škotinj. Nato sem kar precej časa tekla sama ali v družbi enega mladinca. Skratka, tekma je bila pod nadzorom in tudi spust mi ni delal nobenih težav. Začela sem dohitevati Angležinjo in se ji zadnji kilometer približala na par metrov. Obe pa sva bili utrujeni, jaz nekoliko bolj, saj je v nadaljevanju nisem uspela prehiteti. Tako sem v cilj prišla 5. med ženskami in ob odsotnosti nekaterih najboljših naših kot 1. Slovenka.



Bolj kot uvrstitev mi pomeni izboljšan lanski rezultat. Če upoštevam težje pogoje, je to vsekakor lep dosežek. Zasluga gre tudi najboljšim supergam za te razmere - Icebug Zeal. Razen menjave smeri v dveh ozkih ovinkih pri spustu po blatni poti, kjer se je bilo potrebno dobesedno ustaviti, nisem imela nikakršnih težav. Slogan 'Safe grip, free mind' na najboljši možni način opisuje lastnosti ledenega hrošča.

Jana Bratina

jenny.bratina@gmail.com

avtor fotk: Stane Rovšček