Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1

icebug -

Icebug Xperience - west coast rock trail

Prvi vikend v septembru sem se na Švedskem udeležila tekaškega dogodka Icebug Xperience. Gre za tridnevni etapni tek ali hojo po zahodni obali. Ker je prireditev netekmovalnega značaja, je primerna tako za pohodnike, rekreativne, pa tudi boljše tekače. Zaradi specifičnega terena pa zna biti tudi zelo zahtevna. Poleg hoje ali teka pa je namen dogodka predvsem druženje z udeleženci z različnih koncev sveta in uživanje ob kulinaričnih dobrotah tega predela Švedske.

Potovanja na Švedsko sem se strašno veselila, saj je bilo slutiti,da je na vidiku pravi dopust in tekaško doživetje. Prisotne je bilo sicer tudi malo treme, saj sem potovala sama. Medtem, ko se je letalo že spuščalo med oblake, so se pod nami risali neskončni gozdovi in jezera. Kmalu sem se znašla na nepoznanem letališču, kjer so čebljali v nekem čudnem jeziku in tudi napisov nisem znala prebrati. Pa še mraz je bil. To je torej Švedska!

Noč sem preživela v Gothenburgu, na centralni postaji ob družbi ostalih popotnikov z velikimi nahrbtniki, nekaj žurerske mladine, razposajenih Romunov in drugih ‘čudakov’, ki si delijo nočne ure.

Naslednji dan nas je udeležence tekaškega dogodka Icebug Xperience – west coast rock traila avtobus odpeljal v Ramsvik. Tekači in pohodniki so prišli od vsepovsod; iz  Evrope, Združenih držav Amerike, Avstralije. Za naslednje tri dni sem dobila nova cimra iz Estonije. Delili smo si eno izmed prikupnih rdečih hišk ob obali, z razgledom na morje in bližnje otočke.

Vsak dan je bilo poskrbljeno za okusen zajtrk, kosilo takoj po teku, ter večerjo.  Icebug je poskrbel za hrano višje kvalitete od lokalnih pridelovalcev, ki so nam ob večerji tudi predstavili svoje dejavnosti.

Etape so bile vsak dan nekoliko drugačne. Vsaka pa nam je postregla z vsaj nekaj kilometri teka po značilnih skalah.

Prvo etapo smo začeli na otočku, obkrožili obalo, ter se s trajektom vrnili nazaj na celino. Preostalih dvajset kilometrov nas je vodilo skozi gozdove, čez travnike in nazaj na skalnato obalo. Etapa je bila zelo razgibana, s krajšimi odseki vzponov in spustov. Daljših ravnin praktično ni bilo.

Drugi dan so zaznamovale jutranje plohe, ki so dodobra razmočile že tako vlažen teren. Prvi kilometri so potekali po spolzkem skalnatem terenu. Bilo je veliko skakanja s skale na skalo in iskanja najboljšega koraka. Teren je zahteval veliko koncentracije, tudi nekaj padcev je bilo vmes. Na travnatih površinah je bilo veliko vode, tekli smo praktično po potoku. Etapa se je zaključila s tekom po obalnih pomolih, ki so nas pripeljali na cilj v tipičnem ribiškem naselju.

Tretji dan je bilo sončno in vetrovno, teren je bil suh. Na štart so nas v bližnje mesto prepeljali z ladjico. Kljub temu, da je bilo na poti še nekaj skalnatih odsekov, je bila večina trase speljana po prijetnih gozdnih poteh in travnikih. To je bila najlažja etapa, tudi precej tekaška, zaključila pa se je v naselju, kjer smo bili nastanjeni.

Tridnevno tekaško raziskovanje zahodne obale Švedske mi bo za vedno ostalo v spominu kot ena najlepših, najzanimivejših in najbolje organiziranih tekaških prireditev. Ekipa Icebug je opravila odlično delo in ponudila na preizkus tudi svoje izdelke, ki so po teh treh etapah vseh mogočih terenov preizkušeni do potankosti in so prepričljivo ena najboljših, če ne najboljša trail obutev. Svojo drugačnost je organizator potrdil tudi z izjemno kulinarično ponudbo, ki je pripomogla h doživetju prireditve v pravem pomenu besede. Kulinarično ponudbo, lokalno in skrbno izbrano, je bilo mogoče zares doživeti – imel si občutek, da je vsak listek solate in špinače skrbno obran, hrana preprosta, pa vendar lično postavljena, kombinacije, ki jih doma nikoli ne bi dali skupaj… Skratka, kulinarično razvajanje brez primere! Tudi na okrepčevalnicah so nas čakale doma pripravljene dobrote, energijske tablice, cimetovi polži, napitek v papirnatih lončkih. Še oznake na trasi so bile iz recikliranega materiala.

Sama sem tekla v supergah ICEBUG ZEAL, ki sem jih imela priložnost preizkusititi na tem zahtevnem terenu in spremenljivih okoliščinah. Izkazali so se za odlično obutev z izjemnim oprijemom.

Vsega lepega je enkrat konec, spomini pa živijo naprej. V spominu mi bo prav gotovo ostala tudi misel nemškega sotekača Thomasa. Na sobotno deževno dopoldne sem se že hotela odpraviti brez sončnih očal, z mislijo, da bo tako sonce zagotovo posijalo izza oblakov – še moj estonski cimer mi je v šali prepovedal, da jih vzamem. Thomas pa je bil drugačnega mnenja in je rekel: ‘No, I took my sunglasses, so the sun has a reason to shine.’ In res je bilo vse v redu.

Človek je od nekdaj nomad in spoznavanje novih krajev nas dela žive. Potovati je čudovito. Zares škoda bi bilo obstati na mestu.

Udeležbo na prireditvi priporočam vsem, ki radi potujete, spoznavate nove kraje in ljudi, niste tako tekmovalno usmerjeni ali pa želite le dober trening. Icebug Xperience je zagotovo krasno doživetje!

 Jana Bratina

 (Fotografije: osebni arhiv, M. Helsing, T. Wasserberg)