Test Icebug tekaških copat

Damir Hojnik, ki je izkušen in uspešen tekmovalec slovenske trail in treking scene, je pred kratkim testiral tekaške copate Icebug. Več o njegovih občutkih lahko preberete spodaj. Vabljeni, da jih preizkusite tudi sami.

Pred kratkim sem izkoristil ugodnost AMFIBIJE in testiral ICEBUG tako Zeal kot ICEBUG Acceleritas4.
Ker je AMFIBIJA edina trgovina, ki to omogoča sem se odločil, da v »zahvalo« napišem svoje občutke.

Preden začnem razpredati
Šport – v mokrem imajo res odličen oprijem kot obljubljajo.
Ostalo – Na kavi ali nakupovanju pa boste z nihovim agresivnim videzom in hroščkom deležni več pozornosti kot v »kitajskih« speedcross-kah.

Ker sem savinjčan sem možnost testiranja res izkoristil. Ledeni hrošček ZEAL me je nosil po slabih 40 km dolgih brezpotjih Atrans trekinga. Načeloma nimam težav z žuljih, zato sem jih pred štartom vzel iz škatle, obul in po dobrem prvem občutku nisem več sezul naslednjih 6 ur. V predelu pod gležnjem je ta model nekoliko višji in to sem začutil takoj (pod levim sem imel odrgnino), ter nekajkrat med potjo, vendar do cilja niso pustili posledic. Občutek v njih je bil špartanski a odličen, kljub temu, da je »platno« trše kot mrežica pri ostalih copatih. In brez mrežaste zasnove so dobro »zračni«.
Blaženja skoraj ni, a se to pri teku v naravi skoraj ne pozna. Pripomore k pravilni tehniki teka. Nogo odlično primejo in jo ne spustijo. Tudi strmi spusti, kjer salamon quicklace malo popusti in povzroča pritisk na nart, se sistem zavezovanja hroščkov odlično obnese.
Pri teku po makadamu se večje kamenje čuti, kot tudi korenine. Ali je to bolečina ali naraven, dober stik s podlago pa je stvar posameznika. Osebno se v njih raje izognem asfaltni podlagi. Zaradi odličnega oprijema so mi dajali občutek, kot da se noga lepi na podlago. Pa za to niti niso mišljeni.
Znajo jo pa ledeni hroščki zagodit. Ko sem si jih sposodil je bila napoved deževna. Odlično za testiranje oprijema v mokrem. Pa ni bilo nič iz tega, dnevi so bili sončni in rok izposoje je potekel.

Ker sem ostal radoveden in potreboval nove copate nisem vrgel puške v koruzo. Počakal sem na novo pošiljko dežja. Tokrat so bili na vrsti ICEBUG Acceleritas4. Copat deluje »divje«, profil in oblika dasta ob pogledu nanj občutek, da je bliskovit. Nogo kot Zeal oprime odlično, v predelu gležnjev je nižji, nekoliko daljši in ožji.

V suhem sem jih testiral na relaciji Pongrac-Kamnik-Mrzlica-Pongrac. Da vidim kako se obnesejo po skalnatem terenu, po grobem makedamu. Nato kratek tek po bližnjem potoku, mokrem kamenju, koreninah in podrenih drevesih je bil občutek odličen. Ker pa je v meni očitno nekaj skeptika, sem se odločil za neposredno primerjavo med ICEBUG Acceleritas4 in Salamon S-lab sens ultra 3 SG. Testna destinacija Celjska koča, seveda čez Hudičev graben. In na eno nogo moder ledeni hrošček na drugo rdeč salamon. Hvala bogu, da na deževen dan nisem nikogar srečal. Že takoj na mokrih skalah se je čutila razlika. Hrošček se ob stiku s podlago ni več premaknil, medtem ko je sens vedno malo zdrsnil, preden je »zagrabil«. Prava razlika se je čutila šele na klinih. Hrošček je suvereno obstal kamor sem postavil nogo. Sens temu ni bil kos. Vzporedni test je bil končan. Iz nahrbtnika sem vzel še drugega hroščka in tako je ostalo do vrha Grmade. Kljub grobemu profilu je ICEBUG Acceleritas4 odlično oprijemal po klinih, okrih skalah, koreninah, železni brvi. Do vrha se je samozavest in občutek varnosti stopnjeval. Ko sem se spuščal z vrha sem se že bal sam sebe. Ker je bilo treba testne res preizkusti sem stopal, kjer drugače nebi. Na korenine, špice skal, mokre skale. V podzavesti sem samo čakal, kdaj me bo »usulo« da bom sam sebe vikal. Kot vožnja s quatrom-prilepljen v ovinek, ko pa te odlepi te nič več ne reši.
Na mojo srečo se to ni zgodilo, me je pa spet začel razjedati dvom, če so hroščki res toliko boljši. Nahrbnik z ramen in salamonke na noge. Nisem mogel verjeti. Dejansko me je postalo strah. Kolikokrat prej sem že šel po tej poti v različnih copatih in vedno brez strahu. Ko pa sem sezul ICEBUG Acceleritas4 in obul salamonke je bila razlika tako očitna. Če bi še nekaj časa hodil bi to minilo, mi je pa to povedalo dosti o oprijemu hroščkov v mokrem. Ni mi preostalo drugega kot da se spet preobujem in uživam v testiranju ICEBUG Acceleritas4. Profil podplata je drugačen in tudi stik na asfaltu se mi je zdel boljši kot pri Zealu.
Tako Zeal kot Acceleritas4, sta zelo dobro in premišljeno izdelana. Odlična za brezpotja. Pri hoji po skalah in hlodih je treba paziti da ne stopimo nanj s srednjim delom copata, ki nima profila (Zeal ima plastične špice, vendar mora biti podloga dovolj mehka, drugače zdrsne kot drsalke), blago se odično suši (po pranju enako ali celo hitreje kot mrežica salamona).
Skrbi me le še obraba podplata. Navadno dober oprijem pomeni hitro obrabo (adidas kanadia, la sportiva crosslite..). O tem poročam kasneje, ko pretečem nekaj kilometrov v svojih novih ICEBUG ZEAL. Izbral sem ta model. ICEBUG Acceleritas4 je bil moj favorit, vendar sem moral sprejeti dejstvo, da mi Zeal bolje paše na nogo. In najboljši copat je tisti, ki ti res lepo paše na nogo. Mogoče pri teku po ravnini to ni tako pomembno pri teku po brezpotjih, naklonih pa še kako.