Lock iconRectangle 1Rectangle 2 + Rectangle 2 CopyShapeRectangle 1

potopis -

Plac (Perpetuum Lošinj Adventure Challenge) 2014 - Amfibija Hopla Konopla ŠD HSL

2. tekma letošnje sezone “pustolovne lige“, se je odvijala na otoku Lošinj. Igor je obljubljal pravo pustolovsko tekmo z atraktivnimi kontrolami in z Miho sva se odločila, da greva na dolgo traso, saj je bil to odličen in zadnji daljši trening pred ARS-om (Adventure race Slovenia). Razpisanih je bilo 85 km, od tega 25km trekinga, 25km gorskega kolesarjenja, 15km veslanja, 10km orientacijskega tega in 10km orientacije s kolesi ter časovnim limitom 12h.

Na otok smo prispeli v petek popoldan, se namestili in aklimatizirali. Odšli smo na večerjo in na sestanek, kjer smo dobili samo nekaj tehničnih navodil. Vrnili smo se domov in na hitro pripravili obvezno opremo. Ekipe smo sproti dobivale zemljevide s kontrolnimi točkami. Tako je odpadlo študiranje kart in iskanje optimalne poti.

Na trgu, v Malem Lošinju, smo se okoli 8:30 začeli zbirati tekmovalci vseh treh kategorij in sledle so še zadnje priprave na štart.

Tekma se je začela točno ob 9. uri zjutraj, z iskanjem kart, ki so visele sredi trga obešene na vrvici za perilo (vsaka ekipia je morala najti svojo karto, ki je bila označena s števlko ekipe). Najprej sva morala opraviti mestno orientacija in Miha je odlično navigiral. Tekoče in brez napak sva tekla in 11 kontrol sva hitro pobrala in tako prva prišla nazaj na štartni prostor, kjer naju je čakala orientacija s kolesi po Čikatu. Tudi tukaj sva hitro in tekoče napredovala. Kot prva sva, z 10-imi kontrolami, na menjavo prispela prva.

Na predaji je prišlo do nesporazuma, saj sva kontrolorja razumela, da se tekma nadaljuje s trekingom. Odtekla sva naprej in po cca. 20 minutah je zazvonil telefon. Sprva sva klic ignorirala in tekla naprej. Ker pa telefon ni nehal zvoniti, sem se oglasil. Bil je Igor, direktor dirke, ki nama je povedal, da so se zmotili in da bi morala ne tem delu tekmo nadaljevati s kolesi. »Megla nama je padla na oči« in bila sva razočarana in jezna, saj sva s tem izgubila prednost. Obrnila sva se nazaj, kjer sva srečala vse ostale ekipe in tudi njim ni bilo jasno od kod sva se vzela. Igor in Vedran sta nama nasproti pripeljala kolesi. Zaradi te napake, so nama priznali 20 minut mrtvega časa. Jeza je kmalu izginila in adrenalin se je dvignil. Hitro sva se odpravila na lov za ekipami pred nama. Po ozkih potkah sva jih hitro dohitevala in prehitevala in se uvrstila med 2. in 4. mesto.

Na kajak, v zalivu Balvanida, smo skupaj prispele tri ekipe (Leteči Nomadi, Trickeri in midva). Odveslali smo na otok Ilovik, in na čolnu sta Andrej in Rok naredila nekaj prednosti, s Senadom in Mauriciom pa smo bili skupaj. Na obali sva videla Klemna in Tilna, ki sta že začela z glavnim trekingom po celem otoku.

Imeli smo 7 kontrol, ki so bile postvljene na vseh najzanimivejših delih otoka. Na trekingu sva naredila dve orientacijski napaki, saj nisva takoj našla poti, zato sva se počasi prebijala po zelo zaraščenem terenu. Zaradi tega sva Izgubila stik z ostalimi tremi ekipami v ospredju.

Prvi dve kontroli sta bili postavljeni na obali, potem pa nas je pot vodila na vrh Ilovika (Did). Kontrola je bila skritna v s starem bunkerju in potrebno je bilo najti vhod ter se povzpeti v vrh kupole strojničnega gnezda. Tudi naslednja kontrola je bila v starih vojaških tunelih. V labirintu sva morala poiskati 4 nalepke. Res zanimivi objekti, ki jih verjetno nikoli ne bi obiskal, žal pa jih že načenja zob časa. Peta kontrola je bila čisto na koncu rta Radovan.

 

Obrnila sva proti mestu Ilovik, kjer so naju na poti čakali še dve kontroli. V mestu sva napolnila zaloge tekočine, se okrepčala in se za prvimi tremi ekipami odpravila z 20 minutnim zaostankom.

Vedela vsa, da naju čaka težko veslanje proti burji in razburkanem morju. Po nekaj kilometrih veslanja, sva parkirala v zalivu Kriška in izvedela, da je zaostanek narastel na približno 30 minut.

Nadaljevala sva s trekingom na drugo stran otoka. Najprej v zaliv Vinikova in nato nazaj v zaliv Balvanida, kjer smo pred nekaj urami pustili kolesa. Odkolesarila sva nazaj na vrh otoka, po najbolj strmi poti, ki sem jo kadarkoli videl (pri nas bi taka cesta imela vsaj 10 serpentin ). Kolesarila sva po grebenu mimo cerkve sv. Ivana in naprej med kamnitimi zidovi do morja. Točke 11 (zaliv Bladarka), 12 (cerkev sv. Ane), 13 (zaliv Javorna) in 14 (pomol) sva hitro našla. Na kontrolni točki 15 v Velem Lošinju sva pustila kolesi. Opravila sva še z zadnjo mestno orientacijo z 8 kontrolnimi točkami. Hitro sva se vrnila nazaj po kolesi in sledilo je še kolesarjenje do cilja v Malem Lošnju.

Na koncu sva zasedla 4. mesto z 11 minutami zaostanka za 3. mestom. Zmagala sta Klemen in Tilen, druga sta bila Senad in Mauricio, tretja pa Rok in Andrej.

Rezultati

Super trasa, lepi tereni, predvsem pa odlična in srčna organizacija. Tekme se je udeležilo tudi precej novih obrazov. Upam, da jih bo šport pritegnil in bodo postali stalni udeleženci pustolovskih tekmovanj.

Besedilo: Blaž Urbanija

Foto: David Toić, Kristina Pukl